Bilo pa je tako. Nekega sončnega popoldneva, ko sem bila približno na pol poti skozi osnovno šolo, smo se odpravili na Senico, hrib tik za mojo rodno vasjo. Druščino je vodil moj tata (kot rečemo očetu na našem koncu Slovenije),...
Read moreNajprej, da ne bo pomote, Škrat Zabat je v resnici palček. Palček v velikosti človeškega palca, se pravi. Četudi bi to bil precej velik palec, ki bi poganjal z delovne roke visokoraslega drvarja, palec je palec. Škrat, ker je potomec...
Read moreNa Senici je nekoč živela divja in velika ženska. Pravili so, da je bila tako velika, da je z eno nogo stala na Senici z drugo pa na Logarščah in v Bači prala cunje. No, jaz mislim, da jo je...
Read more
Sedela sem na starem štoru malo nad potjo na Senico. Zaprla sem oči in odprla ušesa. Veter je premikal liste in ustvarjal nežen šum. Bila sem čisto pri miru. Niti malo se nisem premaknila, da ne bi zmotila zvokov. Kmalu Read more…
"Na vsakem potovanju se moraš malo izgubiti, da odkriješ kaj novega. Izgubiti se v Ambisontii pomeni najti samega sebe."
"Jaz sem. To sta namočnejši besedi med vsemi besedami. Karkoli jima sledi, določi človekovo resničnost."
We send email occassionaly. But not too often.