Ne tako dolgo nazaj se je v bukovo deblo v gozdu nasproti naše hiše naselil škrat Zabat. Menda je prišel s severa, kjer so škrati čisto običajni prebivalci gozdov. No, tu pri nas pa ljudje še malo dvomijo v njihovo prisotnost.

Škrat Zabat se je udobno namestil v preluknjano deblo stare bukve. Številni prebivalci gozda so ga takoj vzljubili, škratu je njihova družba tudi dobro dela. Pa tudi zvoki dogajanja iz naše vasi so mu nekako godili. Otroški vik in krik, ropot s kmetij in ljudje, ki nikomur nočejo slabo.

Seveda nihče od vprašanih o škratu ne ve ničesar, tako da ne znam povedati kako dolgo se že potika tu naokrog. Ne vem niti kdaj so se mu pridružili še drugi. Dejstvo je, da so tu. Težko jih srečaš, ker so to zelo previdna bitja. Če se čisto umiriš in tiho obsediš ob kakem deblu v bukovem gozdu, jih lahko slišiš. Njihovo hitenje po opravkih se zlije s šumenjem vetra, ampak pozoren poslušalec bo nagrajen.

….

se nadaljuje…

 

Categories: Zgodbe