Opis
Makrame je prastara južnoameriška tehnika vozlanja, ki je nekoč Inkom služila tudi za zapisovanje, kar se mi zdi osupljivo, taka pisava brez pisala! Osnov sem se naučila med svojim bivanjem na sončni Kreti. Tehnike, s katero uloviš ploščat kamen v zanko, me je naučila ljubka argentinka Paz pred več kot desetimi leti in že takrat sem vedela, da bom nekega dne šla na lov za soškimi prodniki.
Znana umetnica Stanka Golob mi je nekoč povedala, da je samo surov kamen zares ‘živ’.
Kamen, ki so ga oblikovali elementi, ko je bil še del gore. Nekega dne se je odkrhnil od nje in padel v potok, ki ga je odnesel v reko… In potem, ko ga je voda brusila in gladila na tisoče, na deset tisoče let, je postal tak, kot ga vidiš pred seboj.
Vsak prodnik je milijone let stara zgodba. Kadar se v njem pojavljajo risbe, žile mineralov ali koščki bleščečega kremena se mi zdi zglajen svetleč prodnik lepši od draguljev, in če ne že lepši, pa gotovo veliko posebnejši. Naši davni predniki so verjeli, da tak kamen lahko človeka obvaruje pred nesrečo.
Moje ime, Petra, v grščini pomeni kamen in zato morda niti ni tako zelo čudno, da OBOŽUJEM nabiranje kamnov. Ure in ure se sprehajam po prodih Soče in Idrijce in iščem posebneže, da jih ulovim v zanko za tiste med vami, ki bi radi domov s seboj v žepu odnesli majhen košček te naše čarobne Ambisontije.
Včasih me ljudje vprašajo kako izbrati pravega in vedno jim odgovorim enako.
Izberi tistega, ki ujame tvoje oko in ti pove zgodbo. Dovoli, da te pokliče.
Temu pravim kamnov klic.
