Veliko pripovedk se začne z “nekoč je živel velikan, ki so se ga vsi bali…”

In potem se najde junak, ki se bori z velikanom in ga premaga in vsi živijo srečno do konca svojih dni.

No, naša pripovedka pa ni čisto taka. 

Tukaj, čisto na zahodu Slovenije je en kup hribov in na vsakem hribu je malo sveta. Nekje je prostora za par ovac, drugje pa je lahko na vrhu hriba prostora za par vasi. Takemu vrhu rečemo planota

Del take planote je tudi Lom. Še boljše, dva Loma. Tolminski in Kanalski. Mi bomo rekli kar samo Lom, ker smo urni in radovedni in tekamo naokrog povsod.

Na tej lomljanski planoti prebiva tudi zanimiv prebivalec, ki ga vidijo le redki. Najraje kakšen otrok, čigar radovednost in domišljija še dovolita pohajanje po poteh, ki so malce bolj pokonci postavljene in čigar sladkosnednost ga odnese tja, kjer rastejo robide, drnulje, češnje in drugi slastni sadeži. Na takih poteh lomasti tudi  Lomastež. Pravijo, da sodi v kategorijo velikanov, ker je precej visoke postave. Nekateri trdijo, da je visok tri metre, da so njegova stopala tako velika, da čevlji zanj sploh ne obstajajo. Revež tako hodi naokrog bosonog skoraj vse leto. Le v najhujšem mrazu si noge ovije v volnen filc, na podplate pa si zaveže opanke narejene iz gum, ki jih ljudje včasih nemarno odvržemo v gozd.

Kako visok je Lomastež v resnici nihče ne ve. Nihče še ni čisto od blizu z njim češenj zobal, da bi ga lahko izmeril. Ljudje, ki bivajo v njegovi bližini, pravijo, da ima res velike stopinje, da je nekoliko neroden, sicer pa, da je dobrega srca. 

Kadar ga res prime posebna nagajivost, so malce jezni nanj. Takrat namreč teka po gozdu in travnikih. V svoji nerodnosti prevrne kakšno drevo, pohodi travo zrelo za košnjo ali pretrga ograde za živino. To se ponavadi zgodi, ko je luna ravno prav zrela, topel vetrc pa prinese vonj njegovih najljubših sadežev. Od veselja začne poskakovati in tekati v krogih. Telice, ki  se pasejo po travnikih ščipa v zadnjice, da še one začnejo poskakovati in tekati v krogih.

Ljudje potem radi rečejo, da je spet en lomastež vse pohodil, splašil junice in pretrgal ograje. 

Ampak Lomastež naredi tudi kaj dobrega. V Lomu pogosto zelo piha. Burja podre drevo, ta se nasloni na drugo. Lomastež, močan kot je, prime drevo, ga postavi nazaj, popešta zemljo okrog drevesa, da raste naprej. Včasih pa se pri padcu drevesu preveč potrgajo korenine, takrat drevo prime in ga podre na tla, da vsaj tisto na katerem je prej slonelo, raste naprej.

Categories: Zgodbe

%d bloggers like this: